FURS je objavil lestvico za odmero dohodnine in olajšave za leto 2018, kjer v osnovni lestvici ni sprememb v primerjavi z lansko lestvico (v lanski lestvici se je med 2. in 3. razred uvedlo nov davčni razred, stopnja dohodnine v 4. razredu pa se je znižala iz 41% na 39%):

Spremembe, ki jih prinaša leto 2018 pa so:

1.) Obračunavanje višine skupne olajšave, ki je odvisna od dohodka :

2.) Višja olajšava za dijake in študente iz 75% splošne olajšave na 100%, kar pomeni, da bo olajšava znašala 3.302,7€

Pojem dejanskega lastnika predstavlja osebo, ki organizacijo dejansko obvladuje in zastopa, oziroma lahko vpliva na njeno poslovanje, sklepa posle ali razpolaga z njenim premoženjem, ali pa je (ne)posredno imetnik vsaj 25% poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic.

Pri društvih in zavodi so to njihovi zastopniki (predsednik društva oziroma direktor zavoda), pri ustanovah pa ustanovitelji, skrbniki ali zastopniki (odvisno od aktov ustanove).

Vpis v registre velja za:

– Gospodarske družbe, kjer je več direktorjev ali če je edini družbenik pravna oseba (za enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, pri katerih je družbenik fizična oseba in hkrati njen edini zastopnik, to ne velja)
– Zadruge
– Društva, zasebni zavodi, ustanove, politične stranke, sindikati,..
– Tuji skladi, ustanove

Na podlagi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), ki je začel veljati novembra, morajo vse nevladne organizacije do 19. 1. 2018 v poseben register pri AJPES-u vpisati t.i. dejanske lastnike. Vpis podatkov poteka preko spleta (aplikacija eRDL), potrebujete pa digitalni certifikat. Če certifikate nimate, lahko za vpis pooblastite vaš računovodski servis (pooblastilo najdete na AJPES-ovi spletni strani). Obveznost vpisovanja velja tudi v primeru spremembe, ko se spremeni predsednik društva ali direktor zavoda.

1.) Božičnice ali 13. plače bodo obdavčene manj
Izplačilo poslovne uspešnosti, se pri obračunu dohodnine ne bo štelo v davčno osnovo in sicer iz sedanjih 70% povprečne plače na 100% povprečne plače.
2.) Spremembe v davčnem postopku
Uvaja se možnost kartičnega plačevanja davkov, ter drugih dajatev brez plačila provizije.
3.) Davčne spremembe pri normiranih podjetnikih
Spremembe bodo predvsem v zvezi vstopa in obstoja v sistemu normirancev:
– Kadar bo normiranec v dveh zaporednih letih presegel skupno 300.000€ pride do obveznega izstopa
– Podjetnik ki ima več podjetij mora upoštevati prihodke vseh podjetij za obstoj v sistemu normirancev
– Višina normiranih odhodkov bo omejena z absolutnim zneskom. Predlog je, da normirani stroški ne smejo biti višji od 40.000€ oziroma 80.000€ v primeru zavezanca z vsaj enim zaposlenim.
4.) Linearnost dodatne splošne olajšave
Za osebe, ki imajo na leto med 11.166,37 in 13.316,81€ bruto dohodka se odpravi dosedanja stopničavost dodatne splošne olajšave in se nadomesti z linearno. S tem želijo preprečiti primere, ko je delavec zaradi zasluženega dodatnega evra prejel nižji neto dohodek kot če tega evra ne bi zaslužil.
5.) Zvišanje olajšave za študentsko delo
Zvišuje se posebna osebna olajšava za dijake in študente – s sedanjih 75 odstotkov na 100 odstotkov splošne olajšave pri dohodnini.
6.) Spremembe pri povračilu stroškov pri začasni napotitvi na delo v tujino
Pri napotitvah v tujino se prihodki delavca povezani s prehrano, prevoza in bivanja, ne bodo šteli v davčno osnovo.
7.) Davčna osnova za napotitev na čezmejno opravljanje dela
Za delavce, ki jih slovenska podjetja pošiljajo na delo v tujino, se davčna osnova zniža za 20 odstotkov od bruto prihodka. Razbremenitev pa je omejena na 1000€ na mesec. Pogoji: neprekinjeno več kot 30 dni, oddaljenost več kot 200km, ter plača najmanj v višini 1,5-kratnika zadnje povprečne letne plače v Sloveniji.
8.) Novost pri uporabi vezane knjige
Podjetniki bodo vezane knjige še naprej lahko uporabljali. Podaljšuje pa se rok za sporočanje podatkov o izdanih računih iz vezane knjige, prav tako se podaljšuje rok za spletno preverjanje davčno potrjenih računov.

Višina regresa je določena z Zakonom o delovnih razmerjih, ki predpisuje najnižji znesek regresa. Delodajalec mora izplačati regres za letni dopust vsakemu zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače, do vključno 30 junija. Minimalni znesek s 1.1.2017 dalje znaša 804,96 evra bruto, kolektivna pogodba pa lahko določa tudi višji regres.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do sorazmernega dela.

Najvišji znesek regresa za letni dopust, od katerega še ni potrebno obračunati prispevkov, pa je 70 odstotkov povprečne plače v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec.

Višina regresa v javnem sektorju je določena glede na plačni razred v katerega je uvrščen javni uslužbenec. Zneski se gibljejo od 500 evrov do 1000 evrov bruto. Regres 2017 pripada tudi upokojencem, odvisen pa je od višine pokojnine. Zneski se gibljejo od 140 evrov do 390 evrov.

• Mikro družba: 200 – 800€
• Mala družba: 600 – 2.000€
• Srednja družba: 1.300 – 3.500€
• Velika družba: 2.000 – 5.000€